Meditacija ozaveščanja

Meditacija ozaveščanja oziroma meditacija opazovanja predstavlja osnovo starih duhovnih naukov Buda in Šankare, kot tudi nauke novodobnih učiteljev Ramane Maharshija, Nisargadatte in Krishnamurtija. Nekateri jo imenujejo tudi “prava meditacija”, ker razen opazovanja ne vsebuje nobene posebne tehnike.

Sama beseda meditacija pomeni notranje zrenje oziroma opazovanje. Opazovanje, ki ob dosledni praksi vodi v zavedanje – najprej zavedanje objekta opazovanja, nato pa v zavedanje subjekta, t.j. samega sebe kot opazovalca.

Z opazovanjem, t. j. z meditacijo se dejansko človek iz misleca spremeni v opazovalca. Življenjska doba misleca je lahko neskončno dolga, obdobje opazovalca pa je zelo kratko in se konča takoj, ko je opazovalec sposoben videt sebe, svoj jaz. Takrat jaz nisem več jaz ampak se težišče moje biti iz osebnosti dvigne v čisto zavest, t.j. v zavest, ki ni vezana na telo čustva ali misli.

Ta preskok individualne zavesti v transcendentalno zavest predstavlja ključen moment v evoluciji človeka.

Prvi koraki meditacijske prakse so zelo preprosti in on pravilni izvedbi zelo hitro privedejo do prvih rezultatov, kot so umiritev, sprostitev, spokojnost in občutki notranje sreče, ki ob redni vadbi postanejo stabilni in trajni. Ta meditacija ni zahtevna, brez napora jo lahko izvaja vsak psihofizično zdrav človek.

Janez Ferjančič

Z meditacijo se ukvarjam že več kot 30 let. Veliko časa sem preživel v budističnih samostanih v Italiji in Angliji, imam pa tudi lepe spomine na čas preživet v katoliških samostanih, predvsem v Stični in Pleterjih.

Vodil sem že več meditacijskih skupin doma in v tujini, trenutno pa vodim samo omenjeno meditacijo ozaveščanja, ki jo vidim ne samo kot sintezo duhovnosti Vzhoda in Zahoda, ampak kot kot jedro in bistvo vsake prave duhovne smeri.